25. aprila je Tržaška občina v Rižarni priredila slovesnost ob dnevu osvoboditve: na voljo je skrajšan posnetek dogodka z govori županov Roberta Dipiazze in Monice Hrovatin, predstavnika VZPI-ANPI in ANED Fabia Vallona ter predstavnice delavskega gibanja Vanesse Maggi, verskimi obredi in nastopom recitatorke Tatjane Malalan in harmonikarja Mirana Pečenika (TPPZ Pinko Tomažič). Slovesnot je povezovala Elena Husu. Režija Marija Brecelj.
V tokratni oddaji je govor o posledicah pandemije na fizično in psihološko zdravje mladih. Gostji sta pediatrinja Meta Starc ter psihologinja in profesorica družbenih ved na liceju A. M. Slomška v Trstu Martina Gantar. Sodelujeta Ilaria Vecchiet in Petra Prašelj. Voditeljica oddaje je Barbara Ferluga. Uredništvo Barbara Ferluga, Elena Leghissa, Živa Pahor in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Na razpolago do 15. 5. 2021. Nekateri pravijo, da je bil Anton Trstenjak zadnji "renesančni človek", saj njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka, antropološka, filozofska ter teološka dela. O tem, kako je nastajala Trstenjakova vizija slovenskega človeka, teče tokrat pogovor z direktorjem Trstenjakovega Inštituta dr. Jožetom Ramovšem, pater dr. Karel Gržan nam osvetli, ali se danes še držimo Trstenjakovega gesla "za človeka gre". Skozi hojo po Rožniku pa spoznavamo Trstenjakov duh skozi besede humanistke dr. Mance Košir.
V tokratni oddaji vas bomo popeljali v slovenske gozdove in pobliže spoznali svet lesa. Pogledali bomo v zgodovino in spoznali zgodbo prvih slovenskih pomorščakinj. Lotili se bomo tudi audiovizualne dediščine Slovencev v Italiji, na koncu pa se bomo sprehodili po parku vile Revoltella.
V 4. in predzadnji epizodi Giulia, Francesca, Helene in Kristina najdejo v poštnih nabiralnikih pisma s skrivnostnimi vsebinami, preko katerih bodo spoznavale nove zgodbe in ljudi. V Lazah in Oznebrdu v Dreški občini se bodo učile, kako so šivali žeke, predli in pletli, slišale pa bodo beneško ljudsko pesem ter zgodbe o izseljeništvu in Jakunu Pitorju. Naključje pa bo Giulio pripeljalo do starega kozolca v Jelini v občini Sauodnja in novega nenavadnega odkritja. V oddaji nastopajo tudi sestri Norma in Gabriella ter sestrična Marica Cicigoi, Gino Cicigoi, Lucia Trusgnach in Cristina Bergnach. Produkcija Deželnega sedeža RAI v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo in Dvojezično večstopenjsko šolo Pavel Petričič v Špetru. Avtorja in urednika oddaje sta Lucija Tavčar in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Ob skorajšnji 45. obletnici potresa, ki je hudo prizadel našo deželo, bo na sporedu dokumentarec, ki je bil za Slovenski program realiziran leta 2006. Svoja ganljiva pričevanja so posredovali Luisa Cher, Martina Mizza, Lorena in Silvia Sinicco iz Barda, Adriana Scrignaro iz Barnasa, Roberto Bevilaqua, Silvana Strazzolini in Paolo Blasutig iz Podbarnasa in Fabio Ciccone iz Nokul. V času potresa so bili stari od 7 do 17 let. V dokumentarcu pa je mogoče prisluhniti še Sergiju Premruju in Sergiu Ferrariju, ki sta bila takrat na terenu za Tiskovno agencijo Alpe Adria. Svojo izjavo sta podala še Viljem Černo, v arhivskih posnetkih pa je mogoče videti tudi novinarja Boga Samso.
Kako bi razveselili mamo? Adrijan in Julijan sta jo presenetila s prav posebnim darilom: skupaj z očkom sta zamesila testo in iz njega oblikovala zlatorumeno sonce. Oddajo dopolnjuje bogat izbor razvedrilnih tv zgodb in poučnih animacij. Uredništvo: Deva Pincin. Avtorica prispevka Rai FJK: Deva Pincin.
Oddaja je posvečen 25. aprilu, prazniku osvoboditve Italije izpod nacifašizma. Z zgodovinarjem, dr. Gorazdom Bajcem, teče pogovor ob raznih prispevkih o pojmu antifašizma v zgodovini in danes. Izhodišče je predlog zakona proti fašistični in nacistični propagandi Stazzema. V prispevkih spregovori najprej o tem tržaška občinska svetnica Valentina Repini, nato prof. filozofije Pier Aldo Rovatti uokviri pojma fašizma in antifašizma z gledišča svoje stroke. Iz Benečije prihaja zgodba duhovnika Antonia Cuffola, ki so jo upodobili tudi v obliki stripa: o tem Giorgio Banchig, urednik publikacije Moj dnevniku 1938-1945 in ilustrator Moreno Tomasetig. Projekt popisa spomenikov »Spomeniki prihodnosti«, katerega nositeljica je SKGZ pa predstavi koordinatorka Martina Budin. Voditeljica oddaje je Lucija Tavčar.
