Tokratni gost je priznani slovenski arhitekt Aljoša Dekleva. Voditeljica Barbara Ferluga se z njim pogovarja o pojmu prostora, druženju v različnih prostorih in pomenu, ki ga ima prostor v delovnem okolju ter v prostem času. V prispevkih: dijakinja Ilaria Vecchiet, študentka Klara Ukmar in zgodovinar Borut Žerjal.
Gre za tv serijo, kjer mladi avtorji prikažejo portrete sovrstnikov iz Goriške, Tržaške in Benečije, ki izstopajo in se odlikujejo v različnih področjih. V tokratni epizodi se predstavita mlada prevajalka Giulia Rorato, prejemnica prestižne nagrade, ki jo podeljuje Evropska komisija za mlade prevajalce, in športna jadralka Giorgia Sinigoi. O njunih svetovih, prežetih s številnimi prepletajočimi se kontrasti, se je tokrat pogovarjal Danijel Bukovec, za montažo je poskrbel Jan Devetak, pri snemanju pa je sodeloval tudi Urban Košir.
Dokumentarni film DVAJSET, ki je nastal ob letošnjem Dnevu emigranta na podlagi sodelovanja med krovnima organizacijama SKGZ in SSO ter Deželnim sedežem RAI za FJk – Slovenski program, ponuja pogled na izvajanje zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji 38/2001 na področju Videmske pokrajine. Scenaristka in režiserka Jasmin Kovic je pripoved o dogodkih uokvirila v razmišljanje o sedanjem času, vanjo pa je vpletla tudi izjave nekaterih protagonistov preteklih Dnevov emigranta od leta 2001 dalje. Institucionalni okvir predstavljata nagovora pokrajinskih predsednic SKGZ in SSO Luigie Negro in Anne Wedam. Povezovalka je mlada Fanika Coren, glas je posodila Anastasia Cibic, uredništvo podpisuje Marija Brecelj.
Pričakovanje leta 2021 je na Radiu Trst A in facebook profilu Rai Slovenski program razgibal Silvestrski Bumerang. Kabaretsko glasbeno oddajo so oblikovali Jari Jarc, Matej Nadlišek, Lucija Tavčar in Boris Devetak, ob njih pa so se v škečih oglasili še Tjaša Ruzzier, Boris Kobal in Barbara Fužir. Za glasbo je poskrbel Ansambel Nebojsega, zapeli pa so tudi priljubljeni Veseli Viruski ter Jari in Matej v duu. Mnogi gostje so v teku oddaje izrazili svoje novoletne želje, v studiu pa se je oglasil tudi direktor Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, Guido Corso. Humorna oddaja, v kateri se bo vsakdo vsaj za trenutek zasmejal, nas vabi, da se tudi v trenutni duhamorni situaciji sprostimo ob oddaji domače radijske hiše.
Na razpolago do 24. 1. 2021. Kmalu po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji Zvitorepec ni bil sprejet brez nezaupanja, saj je predstavljal proizvod dekadentnega kapitalizma. Po razhodu s Sovjetsko zvezo leta 1948, ko se je SFRJ ozirala proti ZDA, so tam uzrli tudi Disneyjeve stripe. Leta 1952 so na tedniku PPP hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v slogu basni nariše podoben živalski strip, vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, s katerimi se bodo mladi bralci lahko poistovetili, da le ne bo kvaril mladine. O fenomenu Zvitorepca se pogovarjamo z lastnikom striparnice Aleksandrom Buchom, z Iztokom Sitarjem teče beseda o družbenem kontekstu stripa, pesnica in založnica Anja Golob pa oriše koncept risoromana, novega knjižnega žanra, ki združuje literaturo in risbo.
